Prostovoljno gasilsko društvo Begunje na Gorenjskem
Klic v sili
Begunjska požarna bramba stopi v življenje 24.decembra 1882. Med razloge za njeno ustanovitev štejemo predvsem nagel razvoj drobne obrti, velik požar, ki je leta 1863 uničil devet hiš v Spodnjem koncu, ter ustanovitev ženske kaznilnice v Begunjah leta 1875. Leta 1885 so begunjski gasilci s pomočjo podpornih članov kupili prvo brizgalno, kmalu za tem pa so zgradili tudi prvo orodišče. Deset let po ustanovitvi, leta 1892, je štelo Prostovoljno gasilsko društvo v Begunjah 38 članov. Društvo je tedaj vodil načelnik Janez Rakovec , za posamezna področja pa so bili imenovani poveljniki oz. »sarži« s svojimi pomočniki. Društvo je že zelo zgodaj pričelo razvijati kulturno dejavnost. Že leta so 1897 na pobudo učitelja Josipa Turka ustanovili gasilski pevski zbor, leta 1904 pa so v Šturmovem hotelu v Poljčah uprizorili prvo gledališko igro in s tem postavili temelje gledališke dejavnosti v Begunjah.
Ob slovesnem praznovanju dvajsetletnice društva leta 1902 so begunjski gasilci razvili nov društveni prapor, leta 1906 pa so v Begunjah zgradili tudi prvi gasilski dom, tik po začetku prve svetovne vojne pa so kupili tudi novo brizgalno. Na bojišča velike vojne je bilo vpoklicanih 15 članov, štirje med njimi se niso vrnili domov, mnogi pa so postali invalidi. Društvo je v težkem času vojne in v letih po njej vodil načelnik Avguštin Macher.
Leta 1921 so begunjski gasilci prvič uvedli dve vodstveni funkciji: za načelnika so izvolili tovarnarja Ivana Kolmana, za poveljnika pa posestnika Ivana Zupana. Leta 1928 se je društvo pod vodstvom načelnika Ivana Avsenika odločilo za zidavo novega gasilskega doma. Begunjski gasilci leta 1932 pripravijo veličastno slavje ob 50-obletnici društva, dve leti zatem pa ustanovijo poseben kolesarski odsek. S pomočjo velikodušnega daru Dr. Antona Korošca društvu tik pred pričetkom druge svetovne vojne uspe kupiti prvo motorno brizgalno znamke ILO. Slovesen blagoslov brizgalne je preprečilo vkorakanje nemških okupacijskih enot ter ustanovitev zloglasnih gestapovskih zaporov v Begunjski graščini.
6.januarja 1946, na prvem občnem zboru po koncu druge svetovne vojne, vodenje društva prevzame novi predsednik Franc Legat. Leta 1950 je imelo društvo dve četi, eno v Begunjah in eno v Podgori. V letu 1952 je imelo društvo 84 članov, med njimi jih je kar 60 imelo izpit za izprašanega gasilca.
Leta 1952 je v Begunjah začela delovati prva ženska gasilska desetina, ter prva gasilska četa tovarne Elan. Člani društva iz Podgore so se odločili za osamosvojitev in ustanovili samostojno Gasilsko društvo Podgora. V Dvorski vasi so zgradili dva požarna bazena s prostornino 35.000 litrov, načrtovali pa so tudi gradnje požarnih bazenov v Poljčah in Podgori.
Ob osemdesetletnici društva, leta 1962 je društvo prevzelo novo motorno brizgalno z motorjem znamke Wolkswagen. V počastitev visoke obletnice so uprizorili množično igro »Miklova Zala«. Finančni uspeh veselice ob 80. obletnici društva pa bil tolikšen, da so ob pomoči kredita lahko kupili še prvi društveni kombi znamke IMV.
V sredini šestdesetih let se je društvo začelo načrtno usmerjati v sodelovanja na gasilskih tekmovanjih, kar je močno povezalo predvsem mladino v kraju. Društvena enota se je že leta 1964 z zmago na okrajnem tekmovanju uvrstila na republiško tekmovanje, dve leti kasneje pa se je z zmago na republiškem tekmovanju uvrstila na CTIF tekmovanje v Karlovcu, s katerega so se vrnili z zlato tekmovalno medaljo.
Leta 1968 so v okviru praznovanja krajevnega praznika pripravili mokro vajo pri cerkvi Sv. Petra nad Begunjami. Položenih je bilo 1180 metrov cevi, tri motorne brizgalne pa so zagotovile ustrezen tlak za prenos vode na nadmorsko višino 868 metrov.
Na praznovanju 90-obletnice društva leta 1972 je društvo predstavilo svoje prvo pravo sodobno gasilsko vozilo TAM 2001 in novo motorno brizgalno znamke Rosenbauer. V sedemdesetih leti so za člani uvedli obvezne vaje, aktivno članstvo kljub temu ostane zelo visoko in se giblje med 100 in 120 operativnimi člani, skupaj z mladino, rezervnimi in častnimi člani pa presega število 200 članov. Begunjski gasilci se zelo uspešno se udeležujejo mednarodnih CTIF gasilskih tekmovanj: leta 1977 v Trentu osvojijo zlato značko, leta 1978 tekmujejo v Kalternu na Južnem Tirolskem in v Baden -Wurtembergu v Nemčiji, kjer zastopajo Gasilsko zvezo Jugoslavije. Na zveznem tekmovanju v Foči v Bosni in Hercegovini članska ekipa doseže prvo mesto, pionirska pa drugo. Prvo mesto jih ponovno pripelje na CTIF tekmovanje, tokrat v Böblingen v Nemčijo.
Doma begunjski gasilci pridno nadaljujejo z gradnjo požarnih bazenov na Zgoši in v Zapužah, ter skrbijo za opremljanje gospodinjstev z gasilnimi aparati. Leta 1978 društvo od Gasilske zveze Slovenije prejme plemenico prve stopnje, ob stoletnici društva leta 1982 pa Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, ki ga je društvu podelilo predsedstvo SFRJ.
Ob stoletnici društva leta 1982 društvo uradno prevzame novo gasilsko vozilo TAM 125. Begunjske gasilce tedaj operativno vodi izjemno agilni poveljnik Niko Legat, ki v začetku osemdesetih let prevzame koordinacijo gradnje novega gasilnega doma. Člani PGD Begunje za gradnjo doma namenijo več kot 6000 prostovoljskih ur dela. Slavnostno odprtje novih prostorov društva je bilo 18.avgusta 1985. Osamosvojitev Slovenije leta 1991 in 110 letnico društva leta 1992 je društvo tako dočakalo v novi prostorih ter v številnem in pomlajenem članstvu. V tem letu so prevzeli tudi novo gasilsko vozilo TAM 110.
Leto 1993 se je z zlatimi črkami zapisalo v zgodovino begunjskega gasilstva, na gasilski olimpijadi CTIF v Berlinu sta sodelovali kar dve begunjski ekipi. Moška članska ekipa je dosegla bronasto tekmovalno značko, ženska članska ekipa pa je dosegla absolutno prvo mesto. Moška članska ekipa se je leta 1997 udeležila CTIF tekmovanja v Herningu na Danskem, ženska članska ekipa pa leta 2009 CTIF tekmovanja v Ostravi na Češkem.
Ob praznovanju 125 obletnice društva leta 2007 so begunjski gasilci prevzeli novo društveno vozilo GVC 16/25.
